Bil je zelo dolg dan v službi, ko sem končno odšla od tam. Usedla sem se v avto in se odpeljala naravnost domov. Mož mi je že sporočil, da bi naročil pico in bilo je, kot bi mi bral misli. Kaj je lahko boljše od takšnega dneva v službi kot to, da prideš domov in te čaka pica in popravljeno stanovanje. Stanovanje verjetno ne bo pospravljeno, ker moj mož ni ravno tak perfekcionist kakor jaz. Je pa vseeno tak, da pospravlja za seboj in imama kljub temu bolj ali manj vse lepo urejeno.
Ko sem stopila skozi vrata hiše je bilo stanovanje zamuda zelo pospravljeno. Najprej sem pomislila, če imam rojstni dan ali pa imava obletnico. Prav ustrašila sem se, da sem res, na kaj tako pomembnega pozabila. Pogledala sem na telefon in na srečo ni bilo nič kaj takega. Odšla sem naprej do kuhinje, kjer je že dišalo po pici in začudeno pogledala moža. Na glas sem pripomnila, ali imamo novo čistilko, pa mi je odvrnil, da je on ta čistilka danes, ker se mu je dalo pospravljati. Pripravil je krožnike in pijačo ter skupaj odnesel vse na vrt. Pica je bila že zunaj in vse, kar mi je preostalo, je bilo, da grem brez dela za njim na vrt in pojem svojo pico.
Ko sem stopila na vrt, sem obstala kar tam med vrati. Na vrtu je bilo namreč moje viseče gnezdo, ki sem si ga ogledovala še nekaj mesecev in nisem vedela ali ga naj kupim ali ne. Tako sem bila vesela kot že dolgo ne. Pa ne le gnezda, ampak celotnega presenečenja. Prav ni mogel izbrati boljšega trenutka, da mi polepša dan, kot je današnji, ki je bil res dolg in težak.